šalabajzeraj

prigode mladega šalabajzerja

Arhiv za Oktober 2008

Salsa in njeno ozadje

Objavil salabajzer dne 24.10.2008

Ples k je ratu faking popjular pr nas v zadnjih letih. Kr neki ljudi iz moje bližine se gre te hece. Pa sm poslušu od več strani, kako to dogaja pa kaj pa kako, parkrat sm pršu na drink med njih in videl ta salsaški rokenrol in pršu do precej hecnih zaključkov. Sevede tole ne gre vsej salsaški populaciji, vrjetn jih je nekej k RES RADI plešejo salso, ampak tko se mi je skoz vse debate in nekaj videnj teh hecov v živo prkazala rdeča nit vsega. Sej vrjetn me bojo salsači raztrgal, ampak ne morm si kej, da jih mal ne zbodem.

Glavna fora je v tem, da so skor usi salsači samski. In da pridejo oni sam plesat. In da pa oni niso pršl andrkavr iskat tipa al pa bejbe. Oni so nad tem. Sam ples, ljubijo ga. Mhm.

Če se že kdo s kom speča, ponavad zgine s prizorišča (neha hodt na salso), al pa pleše samo še z novoprdobljenim lubijem al pa lubico. Kr pa je salsa tak svingaški ples (zaželeno menjavanje soplesalcev), take ostala ekipa kr sama bl izolira, če se že ne sami. In čez čas nehajo hodt.

In tko se lahk posamezni plesalec napleše z raznoraznimi kokami in plesalka z raznoraznimi kokoti, vendar je klele en kaveljc. Vsi so si po mal neki všeč pa pada flirtanje, ampak z vsako koko posebej. Kokot se pa ne odloči za nobeno, ker ne ve, ktera je najboljša in kot drugo, če se z eno speča, odleti pr vseh ostalih. Zajebana dilema. In obratno seveda za koke. Ampak če s dober plesalc, plesalni demon, kaka koka hitr dobi mehka kolena in je Pablo Salsadiablo v prednosti prot kakemu Hrastomiru Bukvi. Neki cajta je vse kul in iskrce skačejo sm pa ke, je energija pa dobre vibracije, žura se do nezavesti in se hod na šiht čist skurjen, a srečn. Sam čez čas se ta župca ohladi in všečnost izhlapi in vse skp rata mal brezveze. No, ne čist brezveze, ker nekateri postanejo med sabo dobri frendi. Ampak globok v seb čut oseba praznino. Še zmer je samska.  

Hecn mi je blo, k se je dostkrat folk tko menu, da ni pravih tipov, da so sam še softiči po svetu pa mamini sinčki, desci tolčejo, da pravih bab ni nikjer, da so ostale sam še u glavo usekane, k nč ne znajo narest. Pa so si bli nekteri med sabo ušeč pa se tko sprenevedajo pa blefirajo. Narobe svet.

Če potegnem črto: v globokem bistvu je salsa skorejda isti šit kokr so kupidi, onaoni, frendiinflirti, netlogi, fejsbuki in še kaki spletni portali, namenjeni spoznavanju (beri pečanju) raje med sabo.  Vso so gor tko, za zajebancijo, bognedej da iščejo partnerja. Oni so nad tem. Mhm…

 

 

  • Share/Bookmark

Objavljeno v miks | 3 komentarjev »

Tud slepa kljuka včas zrno najde

Objavil salabajzer dne 20.10.2008

Jebemti, kok sm se veselu prejšnga petka. Cel tedn sm na šihtu delu k ps, tko da sm biu že krepka crka. Pa še z Lepoprso sva se zmenla, da greva pol se mal mastit z blagodatmi morja ke ob Lublanco pa mal tko na izi hohštapleraj zganat s tadragim vozičkom pa pravljično lepim najinim pridelkom not.

Dete je bilo nafutrano pa previto tko k se šika, navesla sva športno-elegantne cunje nase in spokala tamalo v voz, zaprem vhodna vrata in probam zaklent…

Ključ ni šu not. Jebemti. Butl nism uzeu ključa vn z une strani, spredi je slepa kljuka, tko da sm nas v sekundi naredu faking brezdomce. Ravnozoba je gledala v tla, k ni svojih ključev vn uzela, jest kmet pa tud nism pogledu, k sm se poku s frocom pa žaklom njenih potrebščin vn.

Kva narest? Meu sm idejo pozvont pr sosedi, pa da grem na njen balkon pa splezam z njenga na najinga pa da stolčem šajbo pa da not pridem, sam me je Zdravojedoča pr napol izgovorjenem stavku sam prekinla pa da neb slučajno probu tega narest, k šesti štuk ni zajebancija, zadnji datumi mojga plezarjenja po dreuju pa segajo še globok u prejšn stoletje. Pa soseda itak nikol ne odpre vrat, pa čeprov sm jo večkrat slišu, da je doma, k sm ji zvonu.

Na srečo se je Milogleda spomnla, da ma cifro od unga modela k nama je prodal faking sajbr ključavnico z ne vem kakimi špecijelnimi ključi, k jih štancaš lahk sam s kartico. Da ne omenjam, da sm vso vrhunskost ključev občutil v teh dveh letih velikrat skoz grde ureznine na dlaneh in prstih in strganih žepih. Ostri so ko britev. Pokliče modela in nama da neko cifro, da naj pokličeva nekega Zemidraga, kateri bo garant znal pomagat. Zemidrag pove, da lahko pride šele čez kako uro pa pol.

Po pojedenem kosilu smo flankiral še mal po centru pa glumila hepi femili, Prestolonaslednca se je počas začela dret k je hotla joško pa frišno plenico, un kurec pa še zmer ni klicu. Po dveh urah pa pol se je končn prvleku ke.

Prpeleva ga pred nesrečna, super vrhunska protivlomna vrata z žleht ključavnco pa slepo kljuko. Poslau naju je par metrov stran, da mu ne suneva know-how, mal je praskal, mal je škrtal, ni blo pol minute, k se uzrauna, zmagoslauno nasmeje in nas spusti not. Jest sm sam bulu. Plačala sva mu zanj zlo lahko zaslužen gnar, še tringelt sm mu dau za povrh, k me je umes še srat prjel.

Pol sm pa namozgu: koji klinac metat taužnte ojrotov za ne vem kaka sajbr vrata? Dobra so sam za to, da se neb kak butast junkie spomnil lih z bučo zaletet u vrata in jih sesut, da si nakrade za šus al dva. Kva pa ključavnca? Taprau se bo zajebavu s tistimi vrati kvečjemu minuto, če ma slab dan. Tok o varnosti pr vseh nas doma…

  • Share/Bookmark

Objavljeno v miks | 1 komentar »