šalabajzeraj

prigode mladega šalabajzerja

Lepoprsa vs. Varuschka

Objavil salabajzer, dne 28.12.2009

Ko se je Lepoprsina porodniška iztekala, sva se večkrat pomenkovala, kaj naresti s Prestolonaslednico? Jo dati v vrtec ali si omisliti varuško? Osebno sem se bolj ogreval za vrtec, da se dete socializira, vendar je Lepoprsa zmagala s teorijami okoli krhkosti in majhnosti Perlice in grozečimi serijskimi boleznimi, ki se vrtčarjem tako rade dogajajo. Na koncu sva se strinjala, da bova smrdljiva malomeščana in si omislila, kot se za tovrstno živelj spodobi, čisto pravo varuško.

Ampak koga? Stari starši niso bili opcija, kajti mojadva sta prestara, da bi se imela voljo in energijo ukvarjati z dojenčadjo, Lepoprsina dva pa sta premlada (beri: sploh še nista v penziji), tako da so ideje okoli zastonj varuške hitro odpadle. Taščica je slišala, da ima prijateljičina prijateljica neko žlahtnico v tretjem kolenu, katere soseda je pred 30 leti šmirala z nekim zalim Belokranjcem in sta še danes prijatelja, ta pa da ima sestro, ki je menda pravi strup za smrkoline. V dobrem smislu seveda. Njeni nekdanji varovanci so menda dandanes zlati maturantje, pevci v komornem pevskem zboru, vsi vestno hodijo na prostovoljne akcije zbiranja odpadkov, skratka prva izbira mater, ki imajo godne hčere in sinove, za zeta ali snaho v soseski. In da je čisto slučajno ravno predala uporabi naslednjega bodočega vestnega davkoplačevalca ter je na voljo.

Prvi vtis mi je Varuschka, moram priznati, pustila dokaj dober. Prijazna starejša gospa z velikimi zdravimi zobmi, diskretnimi očali in lahno rdečimi lici je bila poosebljenje miline. Tudi Prestolonaslednica ji je zlahka zlezla v naročje ter ji vlekla očala z nosu. Povedala sva ji osnovne smernice, kako si vse skupaj predstavljava, pove ceno, celo nizka se nama je zdela za osebo s takim renomejem, vsi smo se strinjali in udarili v roko.

Prvih nekaj dni sva vsa detektivsko nastrojena iskala malenkosti in čekirala, če ima Mravljica slučajno kako buško in modrico, če se dovolj redi po vseh možnih tabelah, ali ima miren spanec in tako naprej. Po dveh tednih sem ugotovil, da je s tamalo vse v najlepšem redu ter se pomiril, Lepoprsa pač ne. Pravzaprav sploh ne.

Nekega dne prideva skupaj iz šihta in Prestolonaslednica ni hotela lastni materi v naročje iz toplega širokogrudnega Varuschkinega zavetja. Kaj hujšega! Lepoprsin ego je dobil krepak šus na gobec, ksiht se ji je povesil do tal, nebo je posatalo oblačno… Sej jo štekam, tudi sam sem razvil polkilometrsko surlo enkrat poleti, ko sta šli Modrooka in najina hči na morje, sam pa sem medtem v potu svojega obraza klel, ker sem ravno menjal službo in nisem mogel zraven. Skupaj s Taščico sva ju pričakala pri nas doma in Smrklja je gladko iz materinega naročja smuknila v Taščičino, mene je samo ošvrknila s pogledom, češ foter, ko te jebe, kje si bil cel teden. Pizda, melo me je, da bi Taščico počil na gobec, ko sem videl tisto zmagoslavno iskro v njenih očeh. Ampak po prespani noči sem bil OK.

Odtistihmal se je Lepoprsa začela vtikati v traparije, kot so: zakaj Varuschka ne zloži posode, ki jo je umazala, v pomivalni stroj, namesto da jo pomije in da v odcejalnik? Kaj dela duda na pultu, ko bi morala biti v Prestolonasledničini sobi? Zakaj jo je preoblekla? Zakaj to, zakaj ono… Iz mirne, preudarne in skulirane ženske se je spremenila v pravega drekobeza. Kadar sem skušal razložiti, da je Varuschka pač strup za smrkljad, da ima desetkrat več izkušenj od nje in da pač če Smrkljica preživi vsak dan več kot osem ur skupaj z njo, da to pač pusti določene posledice, sem čutil posledice tudi sam. Največkrat se je odpovedala mojim servisnim storitvam za tisti dan. Še dobro, da ni slišala, kako se je Varuschka hvalila, da kar ona skuha, tamala poje dva talarja, medtem ko Lepoprsi ne rata stlačiti v gofljico več kot enega talarja…

To je trajalo kak mesec, vse dokler ni popenila sicer do svoje hčere zelo uvidevna Taščica. Lepoprso je vpričo mene postrojila ko šolarko in jo napizdila, da naj že enkrat neha in da če ji kaj ni prav, da naj jo skensla in poišče drugo ali tamalo vtakne v vrtec, ki ga gotovo ne bo dobila. To jo je končno streznilo.

Čez Varuschko je nehala pizditi, je pa še dva tedna seštevala oddelane ure do minute natančno ter do centa natančno izplačala. Brez tringelta.

V zadnjem mesecu pa se je v naš dom zopet naselil mir. Končno je prebolela…

  • Share/Bookmark

7 odgovorov v “Lepoprsa vs. Varuschka”

  1. Špelca pravi:

    :) , no, to pa je ena super zgodba :)
    Ja, na koncu zmaga razum – ali pa ljubezen. Ljubosumnost že ne!

  2. arabella pravi:

    hahah, čisto tak se dogaja…

  3. superhik pravi:

    A maš ti multiplo sklerozo, da ti mora tašča babo zrihtat al kuga?

  4. uršula pravi:

    a je tale tvoja res gospa malo nagnjena k pretiravanju al imam samo jaz tak občutek? so mi pa všeč vzdevki ki jih daješ svojim damam.

  5. salabajzer salabajzer pravi:

    Lepoprsa je zakon od ženske.

  6. NordStar pravi:

    To pišeš samo zato, ker te kontrolira tukaj :) ))

  7. Don Marko M pravi:

    hehe, dobra ta štorija….čista praksa….ko imaš eno žensko je delo, ko imaš še drugo je delo in pol, ko pride vmes še tretja pa je podstrešje na off…

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !