šalabajzeraj

prigode mladega šalabajzerja

Arhiv za Julij 2010

Nateguni

Objavil salabajzer dne 28.07.2010

Scena 1:

S Korlom sediva v “domačem” kafiču in srebava drink, kramljava o svemu i svačemu. Ker kelnerja ni bilo, odidem za šank, da bi plačal. Najprej mi sprinta napačen račun, seveda višji, kot dejansko je. Prijazno ga opomnim, da sva pila nekaj povsem drugega in da bi rad plačal natanko tisto. Ko mi vrne drobiž, ugotovim, da mi je vrnil 1 EUR premalo. Tokrat ga malo manj prjazno vprašam, ali si je morda vštel napitnino. Nergaje mi je vrnil še tisti evro. Dvakrat se je zmotil. Slučajno?

Scena 2:

Z Lepoprso in Taščico jem okusno kosilo v prijetni restavraciji. Postrežba je sicer počasna, vendar vljudna in korektna. Na koncu zahtevam račun in plačam s kartico. Slučajno preletim seznam pojedenega in spitega ter ugotovim, da mi je prijazni strežni kader zaračunal eno solato preveč. Seveda je po prijaznem opozorilu zložil “zaskrbljen” obraz in da je cel hudič, ker je račun zaključil in je bilo plačano s kartico in da ne more zadeve stornirati. Tudi sam sem zložil “zaskrbljen” obraz in mu svetoval, da naj mi 6 EUR, kolikor je stala solata, vrne v gotovini. Da to pa ne, da mu potem denarnica ne bo sinhronizirana z blagajno, oz. ne bo štimala. Lepoprsa in Taščica sta rdeli poleg in me s pogledi rotili, naj neham, vendar se nisem dal omajati. Po dvajsetih minutah stikanja glav strežnega osebja so mi ”kao” denar vrnili iz njihovega tringelta. Izrazil sem sočustvovanje ob silnem žrtvovanju osebja zame ter jim predlagal, da si lahko sestavijo tisto solato, ki so jo preveč zaračunali meni ter jo skupaj pojedo.  

Scena3:

S Korlom spet šetava proti nekemu kafiču in nasproti nama prinese nekega temnega suhca. Z izjemno zaskrbljenim obrazom in z neko večjo kanto v roki nama prične razlagati, da je iz Jesenic in da je v dežurni zdravstveni dom v Ljubljano pripeljal bolnega majhnega otroka, v naglici pa je pozabil denarnico in da mu je zmanjkalo goriva. Da če mu lahko dava nekaj denarja za bencin, da lahko pride domov. Še par solz je spustil. Ker sem tudi sam oče majhnega otroka, sem na te reči res šibak. S Korlom sva skupaj nacingljala 8 EUR, da bo revež lahko prišel nazaj domov. Ves vesel se nama je zahvalil in izginil za vogal. Še cel večer naju je grela misel, kâko plemenito dejanje sva naredila. Naslednji dan na biljardu pa se pohvalim še prijatelju Zlatku. Pogleda me debelo in se začne režati na vsa usta. Da je ta tip že ljubljanska znamenitost, omenjen v nekaj kolumnah, njega da je že dvakrat skušal napeti na isto foro. Seveda sem fasal popizditis, ne vem, ali zato, ker me je nategnil, ali zato, ker se je izgovarjal na bolnega otroka. Vem pa nekaj: če se mi še enkrat nalima pred oči, mu bom tisto kanto nekako zatlačil v rit. Da me je Zlatko tisti dan na biljardu nabil ko mačka, mi verjetno ni treba posebej poudarjati.

Takih scen je še veliko. Nikoli ne veš, kje boš dobil prst v rit. Ampak čudi me nekaj: kako si ljudje dovolijo umazati ksiht za tako majhen denar? Saj vem, da je zrno do zrna pogača ter nateg do natega orgija, ampak vseeno. Sploh zgoraj omenjena kelnerja. Da te ima jajca poskutiti nategniti dvakrat zapored? V ”domačem” kafiču! Da se izmotava na vsak način poskuša ne vrniti denar čeprav si ga zalotil, da je zakasiral preveč? Saj ne da ne bi mogel preživeti brez tega denarja, ampak gre za princip. Nenazadnje pa si ponosen sam nase, da si ga zalotil, nateguna pokvarjenega, in ko ti vrne tvoj denar, se počutiš kot pravi slogan za Coca Colo: can’t beat the feeling…

  • Share/Bookmark

Objavljeno v miks | 13 komentarjev »

Tour d’Prule

Objavil salabajzer dne 27.07.2010

Spoštovani obiskovalci Prul!

Odločili smo se, da vam v prihodnje bolj razkažemo naše lepo naselje, zato smo spremenili prometno ureditev. Vsem obiskovalcem iz smeri Centra, Roške, Rudnika in Hradeckega ceste, ki želijo priti na Opekarsko cesto, ponujamo nepozabno doživetje med vožnjo skozi našo ugledno sosesko. Najprimernejši čas za obisk je med 7.00 in 8.30 zjutraj ter 14.30 in 16.30 popoldan, ko je obiskovalcev mnogo in je zato doživetje še toliko bolj intenzivno.

Če prihajate iz smeri Rudnika ali Roške, na semaforiziranem križišču zavijete levo (Rudnik) ali naravnost (Roška) in se na ulici Privoz spustite po klancu navzdol. Za vašo varnost smo križišče Privoz/Prijateljeva opremili z ležečimi policaji, na robovih katerih manjka nekaj granitnih kock in cestišče spremeni strukturo iz gladkega v rahlo razpokanega, za boljši oprijem pnevmatik. Tu nato lahko zavijete desno. Ugotovili boste, da smo na ta način tudi pridobili veliko novih, vedno polnih parkirišč. Sledi križišče Prijateljeva/Janežičeva. Na vaši desni boste našli prulsko Pošto, katera je znamenita po tem, da ob 18. (ura)00. (minuta) in 00 sekunde zapre vrata za obiskovalce, čeprav so lahko ob 17.59.59 vstopili še trije. Ko se izstopajočemu ob 18.00.01 odpro vrata in si kljub vsemu drznete vstopiti, vam bo sredovečna, dolgo nedotaknjena dama prijazno in na moč poučno razložila, da je za danes žal konec veselja in da so za vas spet na voljo od naslednjega dne zjutraj, da bi žal morali priti (1 sekundo) prej. Majhen otrok v naročju zadeve ne spremeni.

Pot lahko nadaljujete naravnost po Prijateljevi, Janežičevo smo preuredili v enosmerno cesto, da ne bi slabo obveščeni obiskovalci naselja pomotoma zapustili prej, kot bi si morda želeli. Odpre se vam prečudovit pogled na arhitekturni biser – stanovanjske zgradbe, grajene v post-informbirojevskem slogu. Ponosni stanovalci  radi hodimo nekaj sto metrov od parkirišča do bloka in najljubša rekreacija nam je hoja po stopnicah v katero koli nadstropje. Statistični podatki dejansko kažejo, da je povprečna življenjska doba Prulčanov nekaj tednov daljša kot ostalih Ljubljančanov.  Vmes smo za voznike pripravili nekaj manjših presenečenj v obliki zaščitnih ograj, izza katerih lahko občudujete zagorele postave klenih moških, ki skrbijo za infrastrukturo, ter vožnja s pol avtomobila po pločniku, na katerega se lahko zapeljete s pomočjo namenskih desk iz posebne vrste lesa. Ljubitelji adrenalina lahko zavijejo levo na Posvečeno (Praprotnikovo) Ulico, katero smo prebivalci posvetili sami sebi in vožnja obiskovalcem tukaj ni dovoljena. Se pa odpre prečudovit pogled na nekaj garaž za omenjene izbrance, še posebno pašo za oči predstavljajo vrata teh garaž, katera so narejena v edinstvenem in enotnem slogu.

Ostali obiskovalci lahko pot nadaljujejo po Prijateljevi (mimogrede, zelo posrečeno izbrano ime ulice), mimo čudovito arhaične gradnje Najboljšega soseda. Zavijete levo na Zvonarsko. Na križišču Zvonarske in Grudnovega nabrežja zavijete levo in če imate posebeno čast in srečo, najdete prazno parkirno mesto in se okrepčate v znani pizzerii, ki se nahaja streljaj s fračo stran proti starem mestnem jedru. Sicer pa nadaljujete pot do zadnje prulske znamenitosti: krožno križišče, ki to ni. Prevozite ga lahko naravnost, lahko pa se pretvarjate, da je krožno in ga obvozite. Za dodatno varnost je poskrbljeno s semaforji, po katerih so se zgledovali tudi graditelji tomačevskega rondoja. Na tem mestu lahko zavijete desno na most in končate ogled Prul, če pa vam je kakšna znamenitost ušla, lahko nadaljujete pot še dvesto metrov naprej in zavijete levo ter ogled ponovite.

Za obiskovalce iz smeri Centra je pot zelo podobna, s tem, da imajo možnost izbire med daljšo (Privoz) in krajšo (Janežičeva) turo. Za obiskovalce iz smeri Hradeckega ceste pa pripravljamo posebna presenečenja, katerih vam še ne smemo razkriti.

Upamo, da smo vam s tem opisom zbudili skomine po obisku našega naselja.

  • Share/Bookmark

Objavljeno v miks | 8 komentarjev »